Operacije

Stoma

  • Stoma je skozi trebušno steno izpeljano črevo, ki se upo­rablja za odvajanje črevesne vsebine (derivacijska stoma). Tako je lahko izpeljano ozko črevo – praviloma ileum (ileostoma), samo izjemoma jejunum (jejunostoma), ali široko črevo na kateremkoli delu (cekostoma, transverzostopma, sigmostoma).
  • Hranilne stome (gastrostoma, jejunostoma) se od derivacijskih razlikujejo po tem, da je skozi trebušno steno v določeni organ vstavljena posebna hranilna plastična cevka. Razbremenilne stome, s katerimi izključimo prehod črevesne vsebine do spo­dnjega dela širokega črevesa, naredimo pri perforaciji, akutni zapori ali zavoljo zaščite distalne anastomoze pred dehiscenco.
  • Trajne stome so večinoma končne (terminalne) in jih nare­dimo večinoma v levem hipogastriju po radikalni odstranitvi anusa in rektuma.
  • Dvocevna (bipolarnastoma je tista, ko skozi trebušno steno speljemo dovodno in tudi odvodno vijugo črevesa. Ta je lahko trajna ali začasna (če načrtujemo ponovno rekonstrukcijo kontinuitete reseciranega dela črevesa).
  • Pogoj za dobro delovanje stome in lahko nego je pravilno oblikovana stoma na tistem mestu na trebušni steni, ki je dobro pregledno in lahko dosegljivo za nego, brez kožnih gub ali brazgotin.
  • V zvezi s stomo lahko nastanejo lokalni zapleti, kot so: krvavitve, stenoze, prolaps črevesa, retrakcija stome v trebuh, parastomalne kile in vnetja trebušne stene ob stomi. Zaradi nenadzorovanega izločanja tekoče vsebine neprijetnega vonja, ki draži kožo, in omenjenih lokalnih zapletov, mora sodelo­vati posebno izurjen stomaterapevt. Ta med drugim pozna številne pripomočke za nego stome. To so plastične vrečke, samolepljive podloge, paste za zaščito kože, dezodoranti in priprave za izpiranje stom.
  • Bolnik s trajno ali začasno kolostomo ali ileostomo sto­pa v stik s stomaterapevtom že od prvega dne po operaciji. Stomaterapevt zamenja med operacijo nalepljeno vrečko in sodeluje pri izbiri za bolnika najprimernejšega stomalnega pripomočka. Z operaterjem se dogovarjata o vrsti pripomočka, ki je za bolnika najustreznejši.