Kirurgija

Politravma

  • o politravmi govorimo, kadar ima poškodovanec tri hude poškodbe, od katerih vsaj ena ogroža življenje
  • poškodba/poškodbe, ki ogrožajo življenje: dominantne poškodbe
  • težavnostno stopnjo politravme določimo s pomočjo posebnih sistemov lestvic (ISS – injury severity score, T.S. – trauma score), ki omogočajo pravilno razporeditev poškodovancev, oceno odgovora organizma na poškodbo, vrednostenje terapevtskih postopkov ter prognozo zdravljenja
  • kljub zelo različnim poškodbenim vzorcem, so pri bolnikih s politravmo v ospredju:
    • krvavitve
    • motnje dihanja
    • nezavest

Ti povzročijo pri bolniku, ki ni dobil pravočasno potrebne pomoči, splošno akutno popuščanje obtočil s prizadetostjo delovanja življenjsko pomembnih organov. Nastane kompleksna slika sindroma šoka

  • politravmatiziranega bolnika moramo začeti zdraviti že na samem mestu nesreče, zdravljenje nato nadaljujemo po ustaljenem postopku med prevozom v bolnišnico in nato v sami bolnišnici
  • zaradi boljše organizacije dela pri politravmatiziranih poškodovancih, je uvedena shema postopkov, s katero zboljšujemo potek pomoči in zdravljenja:
  • posegi za reševanje življenja že na kraju nesreče, med prevozom v bolnišnico: oživljanje, i.v. dovajanje tekočin in dovajanje kisika (intubacija), začasna oskrba zunanjih krvavitev in imobilizacija zlomov
  • takojšnji operativni posegi: takoj po prihodu v bolnišnico. Če so jasno izraženi znaki hude krvavitve v prsni koš ali ali trebušno votlino, moramo ukrepati brez dodatnih diagnostičnih postopkov v smislu ustavitve krvavitve – laparotomija, torakotomija
  • stabilizacija poškodovančevega stanja, prva diagnostična obdelava:uvedemo urinski kateter, venski kateter za merjenje osrednjega venskega tlaka, priključimo ga na EKG, uvedemo želodčno cevko, pričnemo z dajanjem krvi. Pri poškodbah prsnega koša moramo uvesti eno- ali obojestransko plevralno drenažo
    • diagnostika: mreža temeljnih preiskav: hemogram, serumski elektroliti, RTG preiskava glave, prsnega koša, medenice in celotne hrbtenice. Tope poškodbe trebuha – UZ pregled trebušnih organov ali izpiranje trebušne votline. Po stabilizaciji: usmerjene preiskave; znaki znotrajlobanjske poškodbe – CT glave, sum na poškodbo aorte – aortografija, sum na poškodbo veljih žil – preiskava z Dopplerjem ali angiografija, poškodba sečil – kontrastna preiskava mehurja in končna RTG preiskava poškodovanih udov
  • posegi za ohranjanje življenja in organov(nujni operacijski posegi): skušamo bolnika rešiti iz življenjske nevarnosti in preprečiti izgubo organov ali udov. Operirati moramo bolnike z:
    • poškodbami trebušnih organov
    • poškodbami organov v prsnem košu
    • znottrajlobanjskimi krvavitvami
    • odprtimi zlomi in izpahi na udih
    • utesnitveni sindrom
    • poškodbe hrbtenice, če so izraženi nevrološki izpadi (para- ali tetraplegija)

Poškodovanih udov pa v tem obdobju praviloma ne operiramo.

  • intenzivno zdravljenje in nadaljna diagnostika: bolnike s politravmo ogrožajo zapleti:
    • motnje v strjevanju krvi
    • poslabšano delovanje pljuč (ARDS)
    • motnje delovanja ledvic
    • sepsa

Zaplete moramo preprečiti oz. jih odpraviti, z dodatnimi diagnostičnimi posegi pa izključiti še druge poškodbe

  • operativni posegi za ohranjevanje delovanja in korektivni posegi (nenujni operacijski posegi): dokončno oskrbimo poškodbe gibal in obraznih kosti
  • s tako načrtovanimi postopki imajo politravmatizirani poškodovanci večjo možnost preživetja, vendar je smrtnost še vedno precej velika (18 – 47 %)