• o politravmi govorimo, kadar ima poškodovanec tri hude poškodbe, od katerih vsaj ena ogroža življenje
• poškodba/poškodbe, ki ogrožajo življenje: dominantne poškodbe
• težavnostno stopnjo politravme določimo s pomočjo posebnih sistemov lestvic (ISS – injury severity score, T.S. – trauma score), ki omogočajo pravilno razporeditev poškodovancev, oceno odgovora organizma na poškodbo, vrednostenje terapevtskih postopkov ter prognozo zdravljenja
• kljub zelo različnim poškodbenim vzorcem, so pri bolnikih s politravmo v ospredju:
  • krvavitve
  • motnje dihanja
  • nezavest

Ti povzročijo pri bolniku, ki ni dobil pravočasno potrebne pomoči, splošno akutno popuščanje obtočil s prizadetostjo delovanja življenjsko pomembnih organov. Nastane kompleksna slika sindroma šoka

• politravmatiziranega bolnika moramo začeti zdraviti že na samem mestu nesreče, zdravljenje nato nadaljujemo po ustaljenem postopku med prevozom v bolnišnico in nato v sami bolnišnici
• zaradi boljše organizacije dela pri politravmatiziranih poškodovancih, je uvedena shema postopkov, s katero zboljšujemo potek pomoči in zdravljenja:

• posegi za reševanje življenja že na kraju nesreče, med prevozom v bolnišnico: oživljanje, i.v. dovajanje tekočin in dovajanje kisika (intubacija), začasna oskrba zunanjih krvavitev in imobilizacija zlomov
• takojšnji operativni posegi: takoj po prihodu v bolnišnico. Če so jasno izraženi znaki hude krvavitve v prsni koš ali ali trebušno votlino, moramo ukrepati brez dodatnih diagnostičnih postopkov v smislu ustavitve krvavitve – laparotomija, torakotomija
• stabilizacija poškodovančevega stanja, prva diagnostična obdelava:uvedemo urinski kateter, venski kateter za merjenje osrednjega venskega tlaka, priključimo ga na EKG, uvedemo želodčno cevko, pričnemo z dajanjem krvi. Pri poškodbah prsnega koša moramo uvesti eno- ali obojestransko plevralno drenažo
  • diagnostika: mreža temeljnih preiskav: hemogram, serumski elektroliti, RTG preiskava glave, prsnega koša, medenice in celotne hrbtenice. Tope poškodbe trebuha – UZ pregled trebušnih organov ali izpiranje trebušne votline. Po stabilizaciji: usmerjene preiskave; znaki znotrajlobanjske poškodbe – CT glave, sum na poškodbo aorte – aortografija, sum na poškodbo veljih žil – preiskava z Dopplerjem ali angiografija, poškodba sečil – kontrastna preiskava mehurja in končna RTG preiskava poškodovanih udov
• posegi za ohranjanje življenja in organov(nujni operacijski posegi): skušamo bolnika rešiti iz življenjske nevarnosti in preprečiti izgubo organov ali udov. Operirati moramo bolnike z:
  • poškodbami trebušnih organov
  • poškodbami organov v prsnem košu
  • znottrajlobanjskimi krvavitvami
  • odprtimi zlomi in izpahi na udih
  • utesnitveni sindrom
  • poškodbe hrbtenice, če so izraženi nevrološki izpadi (para- ali tetraplegija)

Poškodovanih udov pa v tem obdobju praviloma ne operiramo.

• intenzivno zdravljenje in nadaljna diagnostika: bolnike s politravmo ogrožajo zapleti:
  • motnje v strjevanju krvi
  • poslabšano delovanje pljuč (ARDS)
  • motnje delovanja ledvic
  • sepsa

Zaplete moramo preprečiti oz. jih odpraviti, z dodatnimi diagnostičnimi posegi pa izključiti še druge poškodbe

• operativni posegi za ohranjevanje delovanja in korektivni posegi (nenujni operacijski posegi): dokončno oskrbimo poškodbe gibal in obraznih kosti
• s tako načrtovanimi postopki imajo politravmatizirani poškodovanci večjo možnost preživetja, vendar je smrtnost še vedno precej velika (18 – 47 %)