Subduralni hematom:

• posledica rupture kortikalnih mostnih ven, manj pogosto kortikalnih arterij, anevrizem, arteriovenskih malformacij, krvavitev iz metastatičnih tumorjev ali protikoagulantnega zdravljenja
• krvavitev nastane med duro in arahnoideo, ki se posledično razmekneta

Akutni subduralni hematom (v 24 h):

• razvije se v nekaj urah po poškodbi
• pri 50 % poškodovancev najdemo zlom lobanje
• pogosto ga spremljajo obsežne obtolčenine možganov in možganskega debla, zato je smrtnost 50 % (slabša prognoza kot epiduralni hematom)
• klinična slika:
  • globoka nezavest, ki traja ves čas po poškodbi
  • razširjene zenice na prizadeti strani na prizadeti strani in hemipareze na nasprotni strani. Le redko pride najprej do razširitve zenice na zdravi strani, kar je posledica stiskanja na nasprotni strani od poškodbe ležečega okulomotornega živca ob tentorij
  • akutni subduralni hematom so vedno lokalizirani nad celo možgansko hemisfero
  • v 15-20 % so obojestranski
• diagnoza:
  • potrdimo jo s CT preiskavo
• zdravljenje:
  • subduralni hematom debelejši od 1 cm: čim prej kirurško odstraniti
  • subduralni hematom debeli le nekaj mm: ni potrebno odstranjevati. Operacija lahko  le še poslabša bolnikovo stanje, saj je vedno prisoten hud edem možganovine, ki edematozno in pritisnjeno možganovino iztisne skozi trepanacijsko odprtino
  • obolevnost in smrtnost sta odvisni tudi od tega, kako hitro smo bolnika operirali in kako uspešno je bilo v pooperacijskem obdobju mogoče zmanjševati intrakranialni tlak

Subakutni subduralni hematom (1 – 7 dni)

Kronični subduralni hematom (po 7 dneh):

• pogostejši pri starejših bolnikih in kroničnih alkoholikih, ki imajo znatno možgansko atrofijo in zato bolj širok subduralni prostor
• poškodba, ki je bila začetni vzrok, je ob pojavu kliničnih znakov že največkrat pozabljena
• navadno nastane ob blagi poškodbi glave manjša krvavitev v že poprej širok subduralni prostor nad določeno hemisfero
• v približno dveh tednih se okoli krvavitve napravi vezivna, prekrvavljena ovojnica
• razpadli produkti krvi verjetno po načelu osmoze povzročajo pritok likvorja v nastalo votlino in tako se prostornina spremembe znotraj ovojnice veča
• vzporedno se pri bolniku pojavljajo klinični znaki, ki niso značilni, ampak jih lahko zamenjamo s simptomi možganske kapi, presnovne okvare možganov (encefalopatije) ali psihoze
• bolniki tožijo za kroničnim glavobolom, ki mu sledijo progresivna demenca, žariščni nevrološki izpadi, epilepsija in epileptični status
• spremembo odkrijemo s CT preiskavo
• bolniku pomagata izpraznitev intrakapsulirane tekočine iz subduralnega prostora in drenaža le – tega, ki mora trajati vsaj 48ur