Epiduralni hematom:

• nastane pri 1-3 % poškodovancev s hudo poškodbo glave
• krvavitev nastane v prostoru med duro in lobanjo
• pogostejši je pri Ž (Ž:M=4:1)
• v 85 % je vzrok za nastanek krvavitev iz meningealnih arterij

lahko pa nastane tudi zaradi raztrganin meningealnih ven ali
duralnih sinusov

• najpogostejša lokalizacija je v senčničnem območju, kjer

kravavitev nastane zaradi raztrganine arterije meningike medije

• pri 80 % bolnikov z epiduralnim hematomom nam rentgenogram odkrije zlom senčnične kosi
• klnična slika:
  • v klasični klinični sliki sledi pretresu možganov daljše obdobje nezavesti
  • za njim nastopi lucidni interval, v katerem je bolnik pri zavesti in je videti nevrološko dokaj neprizadet. Kri se namreč v epiduralnem prostoru nabira počasi, ker je dura čvrsto prilepljena na spodnjo stran lobanjskega svoda
  • ko je zbirek dovolj velik, bolnik hitro postane somnolenten in nezavesten
  • lucidni interval je daljši, če se epiduralnim hematom oblikuje iz raztrganin venskih struktur
  • ko hematom narašča potiska senčnični reženj medialno, tako da pride do vkleščenja unkusa in hipokampusa v odprtino tentorija. Posledica tega je čedalje globja nezavest, razšititev zenice na prizadeti strani in hemipareza na nasprotni strani (zaradi stiskanja križanih descendentnih piramidnih poti)
  • v redkih primerih je ob rob tentorija stisnjen pedunkulus možganov nasprotne strani. V teh primerih se pojavi hemipareza na prizadeti strani (Kernohanov znak)
  • na možnost epiduralnega hematoma moramo pomisliti tudi, če na ustrezni strani najdemo obtolčenine mehkih tkiv, zlom senčne kosti ali hematom pod galeo. Ta nastane z izlivom krvi pod galeo skozi frakturno poko.
  • epiduralni hematom lahko nastane na katerem koli predelu lobanje, vendar je v teh primerih lucidni interval daljši
  • po klinični sliki so bistveno drugačni epiduralni hematomi v zadajšnji kotanji. Ti se razvijejo poudarcih v predel zatilja in so posledica zlomov kosti, ki prečkajo venske sinuse
  • potek je lahko akuten ali kroničen
  • glavni klinični znaki so: glavobol, znaki draženja možganskih ovojnic, ataksija in prizadetost možganskih živcev
  • vkleščenje (hernizacija) vsebine zadnje kotanje v foramen okcipitale magnum povzroči Cushingoco triado: bradipnoa, zvečanje krvnega tlaka, zmanjšanje števila srčnih utripov
  • epiduralni hematomi so redko obojestranski, pogosto pa jih spremljajo tudi obtolčenine možganov
  • smrtnost se zaradi hitrejšega transporta, hitre in boljše diagnostike in operacijske tehnike čedalje bolj zmanjšuje in znaša okoli 20 %
• epiduralni hematom moramo čimprej kirurško odstraniti