Srčne bolezni

Aortna stenoza

  • prisotna je pri okoli 26 % populacije starejše od 65 let.
  • pogostejša je pri moških.
  • dandanes najpogostejša pridobljena napaka zaklopk.
  • Vzroki:
  • Degenerativne spremembe: napogosteje po 70. letu, zadebelitev in kalcinacija lističev ter obroča – zmanjšana upogljivost lističev. Rizični dejavniki so podobni dejavnikom ateroskleroze – diabetes, hipertenzija, kajenje, hipeholeterrolemija
  • Bikuspidna aortna zaklopka: najpogostejši prirojeni vzrok zožitve. Znaki se prično pojavljati v 4. ali 5. desetletju življenja.
  • Revmatični endokarditis: revmatično obolenje z zraščanjem lističev, brazgotinjenjem in kasnejšim nalaganjem kalcija. Redko se pojavlja sama, pogostejša je ob revmatskem obolenju mitralne zaklopke.
  • Stopnja zožitve in posledice
    • povečan upor proti iztoku krvi kompenzira L prekat z močnejšim in razmeroma daljšim krčenjem, kar vodi v koncentrično hipertrofijo L prekata
    • To je kompenzacijski mehanizem, ki vzdržuje volumen prekata na koncu diastole in minutni volumen kljub gradientu tlaka.
    • Stopnjo zožitve opredelimo z gradientom tlakov:
StopnjaGradient v mm HgPovršina v cm²
Normalna zaklopka102.5
Blago zožena10 – 351.0 -1.5
Zmerno zožena35  – 500.5 -1.0  (20%-40% N)
Hudo zoženanad 500.5 ( manj kot 20% N)
  • Znaki aortne stenoze:
    • Bolniki dolgo nimajo nikakršnih znakov. Pojavijo se če stenoza traja dolgo in pride do kompenzatornih mehanizmov. Prvi znaki se pojavljajo,ko se površina zmanjša za ¼ do ½.  Z normalnim razvojem bolezni se površina običajno zmanjša za 0.12 cm² in gradient poveča za 15 mm Hg na leto.
    • Sinkopa: je posledica zmanjšane perfuzije možganov ali motenj ritma
    • Angina pektoris  je posledica povečane potrebe hipertrofičnega miokarda za kisikom
    • Popuščanje srca: dispnoa, utrujenost
    • Motnje v srčnem utripu, trombembolizmi
  • Diagnostične preiskave:
    • Klinični pregled:  sistolični iztisni šum (najbolje slišen v 2. medrebernem prostoru desno ob prsnici s širjenjem v vratne arterije), močan ter podaljšan iktuspulz je oslabljen in podaljšan (pulsus parvus et tardus )
    • EKG: obremenitev ali hipertrofija levega prekata
    • RTG prsnih organov: običajno je normalen, lahko je pomik srčne sence, ki je zaobljena v levo (nekoliko preoblikovan L prekat), lahko vidna razširitev ascendentne aorte
    • UZ:  pokaže morfološke spremembe zaklopk, srčnih votlin in aorte, Doppler – ocena razlike tlakov med L prekatom in aorto, površina ustja in stopnja regurgitacije, je najpomembnejša preiskava s katero ugotovimo težo sprememb na zaklopki, hemodinsmske parametre, velikost in funkcijo srčnih votlin, odkrivanje drugih posebnosti
    • Invazivna srčna diagnostika: pri starejših od 40 let potrebno narediti koronarografijo za izključitev ishemične srčne bolezni, izmerimo tlačno razliko prek aortne zaklopke
  • Zdravljenje aortne stenoze:
    • operacijsko zdravljenje potrebno, če je tlačna razlika večja od 6,6 kPa ali je ustje manjše od 0,6 kvadratnih cm na 1 kvadratni meter telesne površine
    • medikamentozno zdravljenje: diuretik, digitalis pri popuščanju srca, ACE inhibitor, beta blokatorji, nitrati, imajo omejeno vrednost
    • kirurško zdravljenje :
      • zamenjava aortne zaklopke z umetno aortno protezo. Ta je lahko mehanska ali biološka.
      • komisurotomijaje uspešna le pri prirojeni stenozi
      • balonska dilatacija pri prirojenih zožitvah zaklopke.
      • nove, perkutane metode …
      • operacijska smrtnost je 5 %, odvisna je od izbire pravega časa za operacijo
        • Priporočila AHA/ACC – kriteriji:
IStanje, kjer obstajajo dokazi ali splošno soglasje, da je določen način zdravljenja  koristen in učinkovit
IIII a Stanje, kjer so podatki  in mišljenja različni, vendar govorijo za koristnost in učinkovitost določenega načina zdravljenja.II b Stanje, kjer so podatki  in mišljenja različni, vendar niso z gotovostjo potrjeni.
IIIStanje, kjer  ni dokazov ali splošnega soglasja, da je določen način zdravljenja  koristen in učinkovit. V nekaterih primerih je lahko celo škodljiv.
  • priporočila za izbiro zaklopke AHA/ACC 2006:
    • Class I

Mehanična aortna  proteza se priporoča pri bolnikih, kjer je mehanična proteza na mitralni ali trikuspidalni poziciji. Biološka aortna proteza se priporoča pri bolnikih katerekoli starosti, ki ne morejo jemati varfarina ali kjer obstajajo kontraindikacije za antikoagulantno zdravljenje z  varfarinom

  • Class IIa

Upošteva se želja bolnika pri izbiri aortne proteze. Mehanična proteza se priporoča običajno bolnikom mlajšim kot 65 let, kjer ni  kontraindikacije za  antikoagulantno zdravljenje z varfarinom

Biološka aortna proteza se priporoča bolnikom mlajšim kot 65 let le v primerih, kjer zaradi življenjskega stila zavračajo mehanično protezo. Pri tem se mora natančno   razložiti in pogovoriti o nevarnostih antikoagulantega zdravljenja in možnostih ponovne operacije v prihodnosti. Biološko protezo priporočamo bolnikom starejšim kot 65 let, ki nimajo rizičnih faktorjev za trombembolijo

  • Class IIb

Bioproteza je lahko izbor za ženske ki potrebujejo  zamenjave aortne zaklopke v  obdobju nosečnosti

  • indikacije za kirurško zdravljenje:
    • Razred I

Simptomatski bolniki s težko aortno stenozo.

Bolniki s težko aortno stenozo, ki imajo sočasno operacijo revaskularizacije miokarda.

Bolniki s težko aortno stenozo, ki imajo sočasno operacijo na aorti ali drugih zaklopkah.

  • Razred II a

Bolniki z zmerno stenozo aortne zaklopke ki imajo sočasno operacijo revaskularizacije miokarda ali na drugih zaklopkah.

Bolniki brez simptomov  in težko stenozo aortne zaklopke, z oslabljeno funkcijo levega prekata in  hipotenzijo ob naporu.

  • Razred II b

Bolniki brez simptomov  in težko stenozo aortne zaklopke, z ventrikularno tahikardijo,

Hipertrofijo levega prekata nas 15 mm, efektivno površino zaklopke manjšo kot 0.6 cm.