Kontracepcija

Poznamo več oblik oziroma vrst kontracepcije, razlikuje pa se po obliki jemanja ter načinu učinkovanja. Poznamo hormonsko (kombinirana peroralna hormonska kontracepcija, nožnični prstan; gestagenska depo injekcije, podkožni vsadki; urgentna), maternični vložek (vložek z bakrom ali vložek s hormonom), barierna (fizikalna kondom, femidom, diafragma; kemična spermicidi), sterilizacija, naravne metode, prekinjeni odnos in laktacijska amenoreja (dojenje).

Hormonska kontracepcija: preprečevanje zanositve z vnašanjem sintetičnih ženskih spolnih hormonov (estrogenov in/ali gestagenov) v žensko telo (peroralno, z vstavitvijo pod kožo, z injekcijo). Hormonska kontracepcija prepreči oploditev tako, da zavira ovulacijo in povzroči zgostitev sluzi v materničnem vratu, zaradi česar semenčice ne morejo prodreti v maternico. Poleg preprečevanja zanositve ima hormonska kontracepcija tudi vrsto ugodnih učinkov na organizem. Raziskave so pokazale, da pri redni uporabi znižuje število motenj menstrualnega ciklusa, manj je zunajmaterničnih nosečnosti, cist jajčnikov, mozoljavosti, vnetij v mali medenici (zato kontracepcijske tablete preprečujejo neplodnost), manj je tumorjev dojke, raka jajčnikov in maternične sluznice, zavirajo nastanek osteoporoze in varujejo plodnost. Hormonska kontracepcija primerna za vse ženske do 50. leta. Omejitve pri jemanju oralne hormonske kontracepcije veljajo za ženske, ki kadijo in so starejše od 35 let, za ženske, ki imajo srčno-žilne bolezni, rak dojke, migreno z žariščnimi znaki, bolezni jeter in žolčnika ali zvišan krvni tlak ter za hude sladkorne bolnice, vendar le, če imajo sladkorno bolezen več kot dvajset let ali pozne zaplete na žilju.
Depo injekcije poleg podkožnih vsadkov spadajo v skupino gestagenske kontracepcije, ki se tako imenuje zato, ker vsebuje samo en hormon gestagen. Ta začasno prepreči sproščanje jajčeca, stanjša maternično sluznico in ovira potovanje semenčic. Dajejo se na vsake tri mesece. Odmerek hormona v krvi je enakomeren in ni premorov tako kot pri tabletah. V prvih mesecih so možne neredne krvavitve ali pa te v celoti prenehajo. Menstruacija se seveda povrne nekaj mesecev po zadnji injekciji. Injekcije so zelo zanesljive in imajo vrsto pozitivnih učinkov (manj vnetij maternične sluznice in male medenice, manj zunajmaterničnih nosečnosti, manj raka jajčnikov in maternične sluznice, lahko jih uporabljajo doječe matere), a tudi nekatere neugodne (motnje razpoloženja, zadrževanje tekočine v telesu). Depo injekcij ne smejo prejemati ženske, ki so manj kot šest tednov po porodu, ženske z rakom dojk, s srčno-žilnimi boleznimi, z boleznimi jeter, z žariščno migreno, s hudo sladkorno boleznijo, z zelo visokim krvnim tlakom in osteoporozo.

Intrauterina kontracepcija: preprečevanje nosečnosti s posebnimi vložki, ki se vstavijo v maternico. Maternični vložek je pripomoček za preprečevanje nosečnosti, ki ga zdravnik vstavi v maternico običajno med menstruacijo ali v prvih dneh po njej, lahko pa tudi po splavu, po porodu ali med dojenjem. Poznamo več vrst različno oblikovanih materničnih vložkov, ki so lahko iz mehke plastike, oviti z bakrom ali pa vsebujejo počasi delujoč hormon gestagen. Najbolj razširjen je vložek z dodanim bakrom, saj je zelo učinkovit. Vložek deluje tako, da prepreči oploditev jajčeca, ker deluje na maternico in semenčice. Učinkovitost vložka traja od tri do osem let. Vložek je nemoteč in ga ženske ne čutijo. Nekatere ženske imajo po vstavitvi vložka daljše in močnejše mesečne krvavitve, v redkih primerih (manj kot en odstotek) pa vložek izpade iz maternice. Redek zaplet pri uporabi vložka je medenično vnetje, ob katerem se pojavijo zvišana telesna temperatura, gnojni izcedek iz nožnice in bolečine v spodnjem delu trebuha. Vložek ni primeren za ženske, ki so prebolele medenično vnetje, spolno prenosljivo okužbo ali so nosilke virusa HIV. Maternični vložek z dodatkom bakra tudi ni primeren za ženske z neopredeljeno krvavitvijo iz nožnice, alergijo na baker, motnjo v strjevanju krvi ter nepravilnostmi ali sumom na rakavo obolenje rodil.

Od bariernih metod kontracepcije (kondom, femidom, diafragma) se najbolj uveljavil kondom, kar je predvsem posledica širokega ozaveščanja javnosti ( o HIV in možnostih prenosa s spolnimi odnosi). Kondom velja za idealno kombinacijo v dvojni ali trojni zaščiti (pred neželeno nosečnostjo, pred okužbo s spolno prenosljivimi okužbami in neplodnostjo). V nasprotju s kondomom se je njegova ženska različica femidom znatno manj uveljavila. Podobno je z diafragmo, ki ni mogoče kupiti v prosti prodaji, ker je za optimalno zaščito nujno, da jo predpiše ginekolog, saj se potreba po določeni velikosti spreminja v odvisnosti od starosti in porodov. Če se diafragma ne prilega dobro, ne ponuja ustrezne zaščite.