Je dokaj pogosta benigna vnetna dermatoza z značilno klinično in histološko siko.

Epidemiologija
Je dokaj pogosta, prizadene vse starostne skupine, najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih. Pri otrocih je običajno prisotna le ena sprememba, pri odraslih pa je bolj pogosta generalizirana varianta. Večina primerov je sporadičnih.

Etiologija in patogeneza
Etiolgija bolezni ni poznana. Večina primerov se pojavi pri drugače zdravih otrocih.
Poznamo več predispozicijskih dejavnikov, vendar njihov pomen ni znan. Granuloma annulare se včasih pojavi po nespecifični travmi (pik insektov, ugrizi mačk), po okužbi z zoster virusom, Epstein-Barr virusom, pri kroničnem hepatitisu B, pri hepatitsu C, po cepljenjih proti difteriji, tetanusu, heptitisu B. Vzrok bi lahko bili tudi antigeni mikobakterij tuberkoloze, borelij. Granuloma anulare se pojavi tudi pri sladkorni bolezni, predvsem pri tipu 1 in pri boleznih ščitnice.
Sproščajo se limfokini, ki aktivirajo makrofage, ti začno razgrajevati kolagen.

Klinična slika
Dermatološki simptomi: Lokaliziran tip je najpogostejši tip granuloma annulare. Najpogosteje se na hrbtišču rok ali prstov (redkeje na stopalu) pojavi trda papula barve kože, ki se polagoma širi. Značilen je populozen, okrogel ali ovalen blago rdeč rob, koža v sredini pa je na videz normalna. Bolnik običajno ne občuti posebnih težav, lahko je prisoten srbež.
Generaliziran tip (8-15%) se pojavlja v večini primerov pri odraslih, prizadet je pogosto še trup, obraz, skalp, dlani in podplati.
Pojavljajo se lahko tudi podkožni vozliči (granuloma anulare subcutaneum), ki se včasih izpraznijo na površino (perforantna oblika). Posebna oblika je granuloma anulare disseminatum.

Patologija
Značilna in lahko prepoznavna histopatološka slika. V dermisu so predeli degeneriranega kolagena z depoziti mucina, obdani s palisadno razporejenimi histiociti.

Diferencialna diagnoza
Lichen planus, eritema elevatum et diutinim, ksantom, revmatski noduli, sarkoidoza

Terapija
Pogosta je spontana remisija. Učinkovita je intralezionalna aplikacija kortikosteroidov, za otroke takšno zdravljenje ni primerno, zato prednostno uporabljamo kortikosteroidna mazila ali kreme z okluzivnim povojem. Pri diseminirani oblike dajemo sistemsko kortikosteroide, učinkovita je lahko tudi PUVA-terapija.

Literatura:
1. Kansky A. in sodelavci Kožne in spolne bolezni, Ljubljana : Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2002.
2. Wolff K, Goldsmith L. A., Katz S. I., Gilchrest B. A., Paller A. S., Leffell D. J. Fitzpatric’s dermatology in general medicine, New York: McGrawHeill Medical, 2008.