Pnevmotoraks:

• zrak lahko pride v plevralni prostor:
  • iz dihalnih poti in pljuč
  • iz poškodovanega požiralnika ali prsnega koša
  • pri torakotomiji oz.
  • je lahko posledica bakt. okužbe v plevralnem prostoru
• po načinu nastanka so pnevmotoraksi:
  • spontani
  • poškodbeni ali iatrogeni
• po količini zraka:
  • delni
  • popolni
• po vplivu na dihanje:
  • odprti (atmosferski zrak in zrak v plevralnem prostori sta neovirano povezana in pljuča zato kolabirajo. Povezavo je potrebno zatesniti).
  • tenzijski/ventilni (organski ventilni mehanizem na pljučih ali steni prsnega koša preprečuje to prosto povezavo. Pri vsakem vdihu se lahko zrak pod pritiskom nabira v plevralnem prostoru, pritiska na pljuča, mediastinum in strukture v njem-moten venski dotok v srce. Posledica je huda dihalna stiska. Potrebno je narediti povezavo- torakalna drenaža, zabadanje punkcijskih igel).

Spontani pnevmotoraks:

• bolezen visceralne plevre in pljučnega parenhima pod njo
• primarni:
  • pri mlajših moških, ki nimajo pljučne bolezni
  • 15-35 let, vitki in visoki
  • visceralna plevra, ki pokriva napihnjene subplevralne mehurčke, poči zaradi različnih vzrokov
• sekundarni:
  • prizadene največkrat starejše ljudi z bolnimi pljučami (generaliziran pljučni emfizem, bulozni emfizem, stafilokokna pljučnica, pljučni absces, pljučni rak, sarkoidoza pljuč)
• znaki:
  • huda, nenadna bolečina v prsnem košu, pravilomapri mirujočem človeku
  • oteženo dihanje
  • pri bolnikih s sek. ptx in okrnjeno dihalno rezervo je dihalna stiska lahko tako huda, da je bolnik v življenjski nevarnosti, še posebej, če gre za tenzijski pnevmotoraks
• posebna oblika je ptx ob menstruaciji (katamenialni ptx). Prosti zrak pride v plevralno votlino domnevno iz Fallopijeve tube skozi neznatne odprtinice v trebušni preponi
• redek zaplet spontanega pnevmotoraksa je krvavitev v plevralno votlino ali hemopnevmotoraks. Vzrok so pretrgane in dobro prekrvavljene plevralne prirasline.
• fizikalni pregled pljuč (perkutorni hipersonoren zvok, ob avskultaciji neslišno ali močno oslabljeno dihanje) poda le sum na pnevmotoraks, diagnozo potrdi RTG prsnih organov
• za majhne pnevmotorakse zadostuje le opazovanje
• zdravljenje:
  • prim. in sek. pnevmotoraks zdravimo konzervativno, to je s torakalno drenažo in s kemično plevrodezo
  • po posebnem medplevralnem katetru se v plevralni prostor najpogosteje daje tetraciklin z namenom, da se povzroči aseptično vnetje in prirasline med obema plevrama
  • recidivi so pogosti, še posebej pri bolnikih s sek. pnevmotoraksom
  • po nekajkratnem neuspelem konzervativnem zdravljenju sledi operacija
  • pri torakotomiji moramo odstraniti ali prešiti emfizemske bule, parietalno plevro pa odstraniti, da nastane obliteracija plevralne votline (lahko tudi s torakoskopsko tehniko)

Travmatski pnevmotoraks:

• vzrok za nastanek:
  • mehanična poškodba pljuč (zaprti pnevmotoraks)
  • mehanična poškodba stene prsnega koša (odprti pnevmotoraks)
  • sem sodi tudi iatrogeni pnevmotoraks
• pljuča lahko poškodujemo, če nismo pazljivi, zaradi:
  • barotravme pri bolnikih na nadzorovanem umetnem dihanju
  • pri uvajanju centralnega venskega katetra (v veno subklavijo in jugularno veno)
  • pri diagnostični punkciji in biopsiji pljuč
  • pri blokadi medrebrnega živca in brahialnega pleteža
• pnevmotoraks je lahko tudi namenski, diagnostični; v preteklosti so ga uporabljali za zdravljenje pljučne tuberkuloze
• travmatske pnevmotorakse zdravimo glede na velikost in klinično sliko s torakalno drenažo.