Vnetja

Vnetje slepiča

by admin
  • vsak 15. človek zboli zaradi akutnega vnetja slepiča
  • zbolevnost je največja med 10. in 20. letom, najmanjša pa do 2. leta in v starosti, čeprav tudi takrat ni izjemna.
  • slepič se začne z bazo na cekumu, kjer se združijo 3 tenije. V povprečju je dolg 10 cm. Vrh slepiča lahko leži prosto v trebušni votlini, v mali medenici ali pa zunaj peritoneja za cekumom in ascendentnim širokim črevesom
  • po navadi se nahaja v D spodnjem kvadrantu trebuha, pri malrotaciji pa tam, kjer se zaustavi cekum. Pri situs viscerum inverzus leži v L spodnjem kvadrantu. Prekrvavitev poteka prek apendikularne a. ali v., veje ileokolične a. in v.
  • akutno vnetje slepiča je najpogostejše akutno vnetje v abdomnu, ki zahteva kirurško zdravljenje
  • v prvem letu življenja redko, od drugega leta pa število obolenj narašča in doseže vrh v puberteti
  • slepič je nekak podaljšek cekuma. V povprečju je 10 cm dolg. V razvoju je praviloma prehod iz cekuma lijakast. Z rastjo cekuma pa se ta prehod zoži
  • sluznica slepiča ima le malo limfatičnega tkiva, po drugem letu pa narašča število foliklov do 20. leta. Nato se število foliklov spet polagoma manjša. Po 60. letu limfatičnega tkiva v slepiču skoraj ni več
  • glavni vzrok akutnega slepiča je zapora slepiča, ki ji sledi bakterijska okužba. Največkrat je vzrok v nabreklem limfatičnem tkivu. Lahko pa je vzrok tudi prirojena valuvula sluznice, koprolit ali tujek, ki je zašel v slepič. Ob zapori svetline se v slepiču kopiči sluz, zaradi zastoja nastane okužba, zveča se tlak v organu in posledica je motnja v prekrvavitvi. Nastopi gangrena stene, ki lahko ob perforaciji privede do difuznega peritonitisa. Kadar organi v okolici vnetje omenijo, nastane peritiflitični absces.
  • klinična slika:
    • navadno bolnik sprva občuti nejasno bolečino v epigastriju ali pa po vsem trebuhu
    • izgubi apetit, slabi ga, kasneje se lahko pojavi bruhanje
    • bolečina se zaradi lokalnega draženja peritoneja po nekaj urah preseli v desni spodnji kvadrant
    • občasno bolnik navaja spremembe v odvajanju blata in vode
    • včasih premik bolečine v desni spodnji kvadrant izostane. Bolniki lahko tožijo zaradi difuzne bolečine v trebuhu, ali pa se bolezen začne z bolečino cekalno oz. ledveno
    • dojenčki, stari, oslabeli – prvi znak vnetja slepiča lahko difuzni peritonitis
    • defans trebuha v tem predelu
    • bolečnost pri popustitvi premika na drugem mestu (Blumbergov znak)
    • psoasov znak
    • bolečnost pri rektalnem pregledu
  • diagnoza: 
    • diagnozo napravimo na osnovi tipične anamneze s selitvijo bolečin iz žličke po celem trebuhu in na mesto slepiča, na osnovi anoreksije, morebitnega bruhanja in klinične slike
    • pri nežni palpaciji trebuha iztipamo občutljivo področje, kjer je lahko prisoten že mišični defans
    • pri nizko, v mali medenici ležečem slepiču je rektalni pregled precej boleč
    • v pomoč so nam nekateri klinični znaki, kot so Rowsingov, Blumbergov, obturatorni in psoasov znak
Blumbergov znakS pritiskom in nato nenadnim odmikom roke v L paraumbilikalni regiji povzročimo ostro bolečino na D strani
Rowsingov znakPri pritisku na spodnji L kvadrant trebušne stene se pojavi bolečina v McBurneyevi točki
Obturatorjev znakBolnik leži na hrbtu. Pri fleksiji in zunanji rotaciji stegna se pojavi bolečina v trebuhu
Psoasov znakBolnik leži na hrbtu. Če dvigne nogo in jo skrči proti uporu (preiskovalec njegov gib z roko zavira), se pojavi bolečina v trebuhu
  • v krvni sliki: blaga levkocitoza s pomikom v levo
  • v seču: blaga proteinurija
  • v sedimentu: L, E
  • povišana TT oz. razlika med aksilarno in  rektalno T več kot 0,5 °C
  • v nejasnih primerih nam je lahko v pomoč UZ pregled trebuha
  • diferencialna diagnoza:
  • mezenterijski limfadenitis
  • gastroenterokolitis
  • urološke in ginekološke bolezni
  • vnetje Mecklovega divertikla
  • divertikulitis
  • regionalni enteritis
  • razjeda želodca in dvanajstnika
  • akutni holecistitis
  • mezenterijska embolija
  • infarkt epiploičnega apendiksa črevesa ali omentuma
  • zdravljenje:
    • akutni apendicitis povzroča, prepuščen svojemu poteku, zelo pogosto difuzni peritonitis ali peritiflitični absces.
    • slepič je potrebno čimprejoperacijsko odstraniti
    • najboljši dostop za apendektomijo je  izmenični rez v McBurneyevi točki. Le pri nejasni diagnozi, posebno pri difuznem peritonitisu je na mestu širši dostop, najbolje pararektalni rez ali srednja laparotomija. Prikažemo si slepič, prekinemo mezenteriolum, slepič na bazi podvežemo (ligiramo) in odstranimo ter krn z mošnjatim šivom pogreznemo v cekum. Izbrišemo ležišče in malo medenico ter ju izperemo.
    • ker je največ vnetnih zapletov po operaciji v podkožju, lahko v primerih gangrenoznih ali perforiranih slepičev pustimo podkožje in kožo odprto. Število vnetij v podkožju se s tem močno zmanjša. Rano zašijemo, ko se popolnoma izčisti.
    • pred operacijo damo bolniku kombinacijo AB, ki jih, če gre za lokalni ali difuzni peritonitis, dobiva še pooperacijsko
    • peritiflični absces lahko zdravimo konzervativno s počitkom, AB in lokalnim hlajenjem ali pa operacijsko.
    • zgodnji zapleti po kirurški odstranitvi slepiča: gnojenje v rani. abscesi v trebuhu, redko pa fistule in pileflebitis
    • pozna zapleta: ileus in redko pooperacijska kila