Rak prostate
- bolezen starejše dobe, najpogosteje se javlja v 7. in 8. desetletju življenja. Pojavi pa se lahko tudi dosti prej, npr. že v 5. desetletju
- čim mlajši je bolnik, tem malignejša je oblika karcinoma prostate
- velika večina adenomov prostate so adenokarcinomi
- glede na stopnjo diferenciacije ločimo:
- dobro
- srednje
- slabo
- nediferencirane karcinome prostate
- najbolj znani dejavniki tveganja:
- visoka starost
- številni spolni partnerji in spolne bolezni
- karcinom materničnega vratu pri spolni partnerki
- nekateri dejavniki okolja (v nekaterih področjih se pojavlja pogosteje)
- klinična razdelitev:
- klinični karcinom: kaže se z jasnimi kliničnimi simptomi in ga zdravnik najpogosteje diagnosticira z rektalnim pregledom
- incidentni karcinom: odkrije patolog naključno pri pregledu bioptičnega materiala prostate, kjer zdravnik ni sumil, da gre za karcinom
- latentni karcinom: karcinom prostate, ki je bil v bolnikovem življenju popolnoma brez izraženih simptomov in ga naključno odkrijemo pri obdukciji
- okultni karcinom: se najprej pokaže z znaki in simptomi zasevkov, primarni tumor pa je brez simptomov
- patogeneza:
- karcinom prostate limfogeno zaseva v regionalne in oddaljene bezgavke, hematogeno pa v kostni sistem (medenico, hrbtenico, stegnenico, rebra), pljuča, jetra in ledvice
- hitrost rasti raka je različna pri posameznikih in je odvisna od njegovega malignega potenciala (ta ni vedno v sorazmerju s klinično sliko)
- ločimo 4 stadije bolezni:
| I. ali stadij A | Mikrokarcinom, tumor je omejen na prostato in je netipen, to je naključna histološka ugotovitev pri prostatektomiji ali transuretralni resekciji prostate |
| II. ali stadij B | Tumor je omejen na prostato in tipen pri rektalni preiskavi, lahko sega do kapsule prostate, vendar je ne prebije |
| III. ali stadij C | Karcinom je prebil kapsulo prostate in vrašča v okolico (semenske mešičke, sečnico, sečni mehur, danko in medenico), proces je še vedno lokaliziran, ni oddaljenih zasevkov, ozvid testa na kislo fosfatazo je negativen |
| IV. ali stadij D | Poleg tumoroznih sprememb na prostati obstajajo bližnji ali oddaljeni zasevki v limfnih žlezah, kosteh, pljučih, jetrih ali ledvicah, izvid testa na kislo fosfatazo je pozitiven |
- klinična slika:
- bolezen dolgo časa napreduje tiho, brez simptomov. Težave se pojavijo šele pri napredovali bolezni
- bolniki imajo lahko:
- disurične težave, ko morajo pogosto urinirati podnevi in ponoči, včasih jih pri uriniranju tudi peče, curek seča je slabši
- popolno zaporo v izločanju seča pri napredovalen karcinomu prostate
- kri v spermi (hematospermijo) in boleče nočne erekcije
- bolečine v predelu zadnjika (nastanejo zaradi lokalne invazije tumorja in so lokalizirane v prostati, mehurju in sečnici)
- hematurijo
- bolečine v križu
- patološke zlome zaradi kostnih zasevkov raka prostate
- diagnostika:
- rektalni pregled in otip, igelna biopsija ter UZ preiskavi prostate skozi danko
- vse ostale preiskave so potrebne samo, da ugotovimo razširjenost bolezni (pregledna slika sečil, urografija, cistoskopija, rtg slikanje medenice, lumbalne hrbtenice in zd. dela stegnenice, scintigrafija s stroncijem 87, CT, limfografija, lab. preiskave
- palpacija prostate med rektalno preiskavo – najpomembnejša diagnostična metoda, ki v 75% daje zanesljive rezultate
- za karcinom prostate je značilna trda, tumorozna infiltracija
- v začetnem stadiju bolezni tipamo vozličasto zatrditev v normalnem tkivu prostate, v napredovalih stadijih pa je cela prostata trda kot les, grčasta z infiltritanimi semenskimi mešički
- druga najpomembnejša metoda pri diagnostiki karcinoma prostate je biosija prostate za histo-, citološko preiskao. Najvelkrat naredimo punkcijsko biopsijo preko danke
- UZ preiskava prostate: lahko ugotovimo karcinom prostate v zgodnji fazi, ko je operacija še možna
- lab. preiskave: določitev serumske kisle fosfataze in prostatičnega specifičnega antigena (PSA)
- zdravljenje:
- dva tumorja istega stadija sta lahko različnega malignega potencialain se eden obnaša napadalno, drugi pa je v stanju mirovanja več mesecev ali let
- pri načrtovanju zdravljenja je odločilna histološka oz. citolopka preiskava
- dobro diferenecirani tumorji se odzivajo na hormonsko zdravljenje v 70% (pričakovano preživetje 15-20 let), slabo diferencirano in nediferencirani pa samo v 19% (pričakovano preživetje 2-3 leta
- na drugi strani pa se dobro diferencirani tumorji slabo odzivajo na obsevanje, medtem ko so slabo diferencirani in nediferencirani zelo radiosenzibilni
- poleg histološke diagnoze in stadija bolezni je pri načrtovanju zdravljenja karcinoma prostate potrebno upoštevati še:
- starost bolnika
- njegovo splošno zdravstveno stanje in pričakovana leta življenja
- njegove želje glede zdravljenja
- čim mlajši je bolnik in čim večji je maligni potencial tumorja, tem hitreje in tem bolj energično moramo začeti z zdravljenjem
- na drugi strani pri zelo starih bolnikih z dobro diferenciranim tumorjem v stadiju A in B brez večjih subjektivnih težav ni potrebno nobeno zdravljenje, pač pa samo kontrole.
- v prvem in drugem stadiju bolezni:
- svetujemo radikalno odstranitev prostate (prostatektomijo) ali pa popolno obsevanje prostate
- pri radikalni prostatektomiji odstranimo celotno prostato s semenskimi mešički in tkivom ob prostati
- vrat mehurja anastomoziramo neposredno s sečnico
- dostop do prostate je preko presredka (perineralen) ali retropubičen
- glavna zapleta: uhajanje seča in impotenca
- v tretjem stadiju:
- bolnike zdravimo predvsem z hormoni (živijo 2x dalj od začetka bolezni, kot oni, ki niso deležni nobenega zdravljenja
- hormonsko zdravljenje temelji na dejstvu, da normalen epitelij prostate atrofira, če se zmanjša učinek androgenega hormona na prostato
- 95% androgenov v plazmi predstavlja testosteron, ki nastaja v Leydigovih celicah testisa. V prostati se pod vplivom encimov spremeni v dihidrotestosteron, ki je 5x močnejši od testosterona. Izločanje testosterona je pod vplivom gonadotreopnega hormona iz hipofize. V plazmi sta testosteron in dihidrotestosteron vezana na globuline. Celični učink imajo samo nevezani androgeni v plazmi
- po ESTROGENSKEM zdravljenju poraste konc. vezanega testosterona, zmanjša pa se količina nevezanega
- isti učinek kot s peroralnim dajanjem hormonov dosežemo s kastracijo – obojestranska subkapsulna orhidektomija zmanjša konc. androgenov v plazmi za 90%
- enak ali še boljši učinek kot estrogeni dajejo inhibitorji androgenega delovanja na tkivo prostate – antiandrogeni. Dandanes so osnovna metoda zdravljenja napredovalega karcinoma prostate
- prav tako uporabljamo agoniste LH – RH (hormona, ki spodbujata sproščanje luteinizirajočega hormona), ki delujejo neposredno na testise, zato zdravljenja s temi preparati klinična kastracija. Kombinacija agonistov LH – RH in antiandrogenov povzroči popolno androgeno blokado, ki je zaželena pri napredovalen karcinomu prostate
- če imajo bolniki v tem stadiju motnje odvajanja seča, jim poleg hormonskega zdravljenja napravimo tudi transuretralno resekcijo prostate
- v četrtem stadiju:
- obojestranska subkapsularna orhidektomija
- antiandrogeni
- obsevanje
- transuretralna resekcija pri zapori seča
- klinična kastracija s kombinacijo agonistov LH – RH in antiandrogenov
- pri bolečih kostnih zasevkih: lokalno obsevanje in kemoterapija