• Funkcionalna sposobnost mitralne zaklopke je vsota usklajenega delovanja mitralnega obroča, lističev mitralne zaklopke, hord, papilarnih mišic, levega atrija in levega prekata. To omogoča dobro koaptacijo ali stik lističev in preprečuje prolaps lističev v času sistole.
• Motnje kateregakoli od elementov mitralnega aparata privedejo lahko do nastanka mitralne insuficience (razširitev obroča, manjkanje tkiva lističev, pretrgane ali predolge horde in motnje v delovanju papilarnih mišic. Lahko ga povzroči tudi časovno neusklajeno krčenje prekatnega mišičja)
• etiologija: vzrok čiste mitralne insuficience načeloma ni  revmatična vročica, ampak je puščanje posledica drugih bolezni:
  • Degenerativno obolenje  61%
  • Ishemična bolezen            7%
  • Prirojena bolezen             5%
  • Reumatična bolezen        15%
  • Endokarditis                       5%
  • Ostalo                                 7%
• hemodinamika mitralne insuficience:
  • odvisna od funkcije levega atrija. Levi atrij se sorazmerno slabo kontrahira.
  • akutna MI: hiter porast tlaka v levem atriju in hiter nastanek pljučnega edema.
  • kronična MI: velikost levega atrija se povečuje postopoma, s postopnim povečanjem tlakov v pljučih in nastankom pljučne hipertenzije. Masa levega prekata se zmanjšuje, nastane dilatacija in postopno zmanjševanje funkcije levega prekata.

• klinična slika: simptomi okvare mitralne zaklopke so posledica zastajanja krvi v pljučnem žilju (dispnoa) in zmanjšanega MVS (zmanjšana telesna zmogljivost)
  • utrujenost, oslabelost, palpitacije dispneja.
  • pri napredovali bolezni z desnostransko odpovedjo se pojavijo periferni edemi in ascites

• diagnoza:
  • fizikalni pregled: Sistolični šum, cepljen II. ton
  • RTG: kardiomegalija, razširjen L preddvor in prekat
  • EKG: povečani atriji, motnje ritma, znaki obremenitve L preddvora, napredovala bolezen: znaki obremenitve obeh preddvorov, kasneje preskok iz sinusnega ritma v preddvorno migetanje in plapolanje, znaki obremenitve L prekata
  • UZ: funkcionalno stanje in anatomske podrobnosti na prizadeti zaklopki, dvodimenzionalen UZ: stenoza in spremembe na lističihin subvalvularnem aparatu, velikost srčnih votlin, delovanje L prekata, prikaz morebitnih trombusov v srčnih votlinah. Doppler: ocenimo razliko tlakov skozi zaklopko, njeno površino in stopnjo regurgitacije
  • koronarografija/invazivna diagnostika: tlaki, koronarno ožilje
• miksomatozna degeneracija:
  • najpogostejši vzrok MI v razvitih državah.
  • vzrok je anomalija fibroznega tkiva.
  • pogostejša pri ženskah.
• kot pri mitralni stenoza sta ključnega pomena za opredelitev stopnje insuficience in načrtovan operacijski poseg UZ in katetrizacija srca.
• akutno MI operiramo če gre za:
  • MI z odpovedovanjem srca in kardiogenim šokom
  • akutni endokarditis s hemodinamsko nestabilnostjo, sepso in embolizacijo iz vnetnih vegetacij
• kronično MI operiramo pri simptomatskih bolnikih, prisotni dilataciji in znakih poslabševanja funkcije L prekata

• vrste kirurškega zdravljenja:
  • poprava zaklopke (Carpentierova razdelitev): z lističev lahko odstranimo kalcij, zadebelitve lahko stanjšamo, horde stanjšamo ali fenestriramo, gibljivost hord povečamo s cepljenjem papilarne mišice (ti posegi so pri revmatičnem endokarditisu redko uspešni). Ne glede na vrsto rekonstrukcije moramo pri vsaki popravi zaklopke dodati tudi anuloplastiko. Vsaka insuficienca mitralne zaklopke ima namreč zaradi prostorninske obremenitve za posledico razširitev prekata in preddvora ter širjenje in razobličenje obroča zaklopke(anuloplastika ali rekonstrukcija obroča mitralne zaklopke z všitjem trdega ali upogljivega obroča)
  • zamenjava zaklopke: mitralno zaklopko zamenjamo z umetno kadar je ne moremo zadovoljivo rekonstruirati

Prednost poprave zaklopke je v tem, da ohranimo normalne anatomske in fiziološke razmere. Če je ohranjen normalen, sinusni srčni ritem bolniki ne potrebujejo stalne antikoagulantne terapije (le prve 3 mesece po operaciji)

• aortne zaklopke

(ležeča pisava: Smrkolj, normalna: slajdi)

• aortna zaklopka loči izhod levega prekata od aorte. Njena funkcija je usmerjanje pretoka krvi v  aorto, v samo eni smeri.
• mehanizem nastanka obolenja zaklopk:
  • zožitev ali stenoza: Stenoza pomeni zožitev ustja, oziroma odprtine zaklopke, pri čemer pride do zmanjšanega pretoka skozi zaklopko. Pride do zmanjšane efektivne izhodne

površine, pri čemer manj in manj krvi pasira zaklopko ob vsaki kontrakciji srca.

• spuščanje ali regurgitacija, insuficienca, inkopetenca: Regurgitacija označuje stanje,kjer se zaklopka ne zmore popolnoma zapreti, pri čemer pride do toka krvi v obratni smeri skozi zaklopko.
  • vzroki:
    • degenerativne spremembe, ki jih pospešijo prirojene napake zaklopke (bikuspidalna zaklopka)
    • delež revmatičnih vzrokov je pri aortni zklopki znatno manjši kot pri mitralni
    • razmeroma pogost je infekcijski endokarditis, ki lahko uniči aortno zaklopko in povzroči akutno aortno insuficienco