Aortna insuficienca – regurgitacija
- nastane zaradi nepravilnega ali nepopolnega stikanja lističev.
- posledica degenerativnih bolezni aortne zaklopke (Mb. Marfan), manj pogosto revmatičnega ali infekcijskega endokarditisa
- zmerno prostorninsko obremenitev srce razmeroma dolgo kompenzira z močnejšimi krčenji prkata, pri hujši V obremenitvi pa se razširi L prekat
- akutna : disekcija aorte, endokarditis, poškodba lističev
- kronična: bikuspidna zaklopka, prirojene bolezni vezivnega tkiva z razširitvijo obroča, degenerativne spremembe, endokarditis, revmatično obolenje
- znaki bolezni:
- organizem jo dolgo uravnava z močnejšim krčenjem prekata, zato so bolniki dolgo brez težav
- huda akutna regurgitacija povzroči pljučni edem in kardiogeni šok.
- večina bolnikov nima izrazitih znakov bolezni pri kronični obliki bolezni.
- dispnea in palpitacije so pogosto znak napredovale bolezni. Anginozne bolečine so redkejše kot pri stenozi.
- dolgotrajna volumska obremenitev levega ventrikla vodi v hipertrofijo in dilatacijo levega prekata.
- diagnostične preiskave:
- Fizikalni preglerd: diastolični šum, hitro polnjen in močen pulz, ki hitro upade (pulsus cele ret altus),razširjen in v levo pomaknjen iktus, povišan sistolični in znižan diastolični pritisk, z veliko razliko
- EKG: pomik električne osi v levo, obremenitev ali hipertrofija levega prekata
- RTG prsnih organov: pomik sence srca na levo, povečan L prekat, lahko vidna razširitev ascendentne aorte
- UZ: pokaže morfološke spremembe zaklopk, srčnih votlin in aorte, Doppler – ocena razlike tlakov med L prekatom in aorto, površina ustja in stopnja regurgitacije
- Invazivna srčna diagnostika: pri starejših od 40 let potrebno narediti koronarografijo za izključitev ishemične srčne bolezni, izmerimo tlačno razliko prek aortne zaklopke
- zdravljenje:
- pri odločitvi je pomembna stopnja insuficience in razširitev prekata
- medikamentozno: ACE inhibitor, diuretik, digitalis, nitrati
- kirurško zdravljenje:
- zamenjava aortne zaklopke z umetno aortno protezo. Ta je lahko mehanska ali biološka.
- komisurotomijaje uspešna le pri prirojeni stenozi
- redkeje poprava = plastika zaklopke
- Bentallova ooperacija: pri insuficienci aortne zaklopke in sočasni anevrizmi ascendentrne aorte je poleg zamenjave aortne zaklopke potrebna še nadomestitev začetnega dela aorte z dakronsko protezo. Vanjo všijemo ustji obeh koronarnih arterij
- kot nadomestki aortne zaklopke so v uporabi tudi homografti, presadki aortne zaklopke same ali skupaj z ascendentno aorto, odvzeti iz trupel do 48 ur po smrti in razkuženi z AB raztopino. Omejitev je manjhno število dajalcev. Kot pri heterograftih je tudi pri homograftih življenjska doba omejena na največ 10 let
- Indikacije za kirurško zdravljenje aortne isuficience:
- Razred I
Bolniki z NYHA III-IV razredom in ohranjeno funkcijo levega prekata (EF več kot 50 %).
Bolniki z NYHA II razredom in ohranjeno funkcijo levega prekata (EF več kot 50 %) vendar s postopnim zmanjševanjem funkcije levega prekata pri kontrolnih UZ pregledih. Slabše prenašanje naporov pri obremenitvenem testiranju.
Bolniki z izraženimi znaki angine pektoris.
Bolniki z ali brez simptomov in blago do zmerno okrnjeno funkcijo levega prekata ( EF 25-50%).
Bolniki, ki imajo sočasno operacijo na drugih zaklopkah ali revaskularizacijo miokarda.
- Razred II a
Bolniki z NYHA II razredom in ohranjeno funkcijo levega prekata, normalno velikostjo levega prekata in ohranjeno funkcije levega prekata pri kontrolnih UZ pregledih ter dobrim prenašanjem naporov pri obremenitvi.
Bolniki brez simptomov, vendar z ohranjeno funkcijo levega prekata ( EF nad 50%) in precej razširjeno velikostjo levega prekata, ( nad 75 mm na koncu diastole in nad 55 mm na koncu sistole )
- Razred II b
Bolniki z močno oslabljeno funkcijo levega prekata (pod 25%).
Simptomatski bolniki z ohranjeno funkcijo levega prekata in postopno dilatacijo levega prekata, ( nad 75 mm na koncu diastole in nad 55 mm na koncu sistole )
- trikuspidalne zaklopke:
- vzroki:
- ponavadi prizadeta posledično, zaradi bolezni L srca
- prostorninska in/ali tlačna obremenitev D prekata – razširitev obroča trikuspidalne zaklopke in brez bolezenskih sprememb na lističih povzroči trikuspidalno insuficienco (težko napovedati katera stopnja trikuspidalne insuficience bo z ureditvijo napak na L srcu (mitralne zaklopke) nazadovala, katera pa bo za sabo pustila trjano hemodinamsko okvaro.
- hujša stopnja insuficience s pomembno razširitvijo D preddvora vsekakor zahteva op popravo
- redko so strukture trikusp. zaklopke organsko prizadete, na primer v sklopu revmatične bolezni, ki podobno kot na mitralni zaklopki povzroči prevladujočo stenozo ali insuficienco
- infekcijski endokarditis narkomanov uniči prvo zaklopko, ki jo septični material pri venskem vbrizgavanju drog doseže – posledica je huda insuficienca trikuspidalne zaklopke
- klinična slika in diagnoza
- znaki D stranskega zastoja z napetimi vratnimi venami, ki pri insuficienci pozitivno pulzirajo,
- zastoj v jetrih, ascites vse do ansarke
- UZ srca in invazivna diagnostična preiskava
- kirurško zdravljenje
- anuloplastika – zožimo in popravimo obliko obroča
- več op tehnik: od mošnjatega šiva na večjem delu obroča do čvrstih obročev, katerih poudarek je na ponovnem modeliranju oblike, ali upogljivih (fleksibilih) obročev, katerih prednost je v prilagajanju velikosti obroča med srčnim ciklusom
- nevarnost posegov na trikuspidalnem obroču je iatrogena poškodba prevodnega sistema s posledičnim A-V blokom
- organske spremebe na zaklopki terjajo dodatne, usmerjene ukrepe
- komisurotomijo
- skrajšanje hord
- le izjemoma je napaka tako huda, da je potrebna zamenjava zaklopke – posegamo po zaklopkah z največjo površino in najmanjšo tlačno razliko
- tveganje tromboze na umetni trikuspidalni zaklopki je z ostalimi lokacijami mnogo večje
- pri akutnem infekcijskem endokarditisu pri narkomanih – ekscizija zaklopke, ozdravitev okužbe in šele nato, ko je tveganje endokarditisa na umetni zaklopki ali bioprotezi manjše, zaklopko nadomestimo
- vzroki: