Hornerjev sindrom
Simpatična vlakna, ki oživčujejo oko, izhajajo iz osmega cervikalnega in prvih dveh torakalnih segmentov hrbtenjače. Sinapse imajo v cervikalnih ganglijih in gredo h karotidnemu pleksusu, nato pa v orbito. Aktivnost teh vlaken nadzorujejo hipotalamični centri, iz katerih gredo centralne simpatične poti v hrbtenjačo ). Lezija očesnih simpatičnih poti kjerkoli vzdolž te poti, bo imela za posledico Hornerjev sindrom.

Hornerjev sindrom se lahko pojavi kot posledica lezij, ki so prizadele hipotalamus, možgansko deblo ali hrbtenjačo, ali kot rezultat poškodbe izhajajoče T1 korenine in cervikalnega ganlija z simpatičnimi živci, ali simpatičnega pleksusa na karotidni arteriji kjerkoli od vratu do glave. Farmakološko testiranje lahko pomaga ugotoviti anatomski nivo simpatične poškodbe. Skoraj vse postganglionarne lezije so “benigne”: pregangionarne ali centralne lezije lahko prizadenejo možgansko deblo, cervikano hrbtenjačo, in posebno lezije na apeksu pljuč ali nižjega vratu. Pri  pregangionarnih in centralnih lezjah bo aplikacija 4 % kokainskih kapljic povzročila blago dilatacijo prizadete zenice. Pri  postgangionarnih lezijah 1 % hidroksiamfetaminske ali ! % foledrinske kapljice ne bodo povzročile reakcije, medtem ko se pri preganglionarnih in centralnih lezijah pokaže dilatacija. 1 % fenilefrin bo povzročil dilatacijo prizadete zenice pri postganglionarnih, ne pa pri pregangionarnih ali centralnih lezijah.